Osnove pridelave česna
Temperatura
Kali pri temperaturi 3–5°C.
Optimalne temprature:
-
za rast: 10°C,
-
za rast nadzemne mase: 16–18°C,
-
za rast strokov: 20°C,
-
za dozorevanje: 25°C.
Vse faze so med seboj pogojene in vezane na navedene temperature. V kolikor se s časom sajenja ne zagotovijo temperaturne zahteve za posamezne faze, sta rast in razvoj česna motena. Tako bo pri prepoznem sajenju v pomladanskem času koren prehitro končal z rastjo. Plitek ter ne dovolj razvit koren, je vzrok za formiranje malih drobnih listov in drobnih glavic. Tudi pri poznem sajenju, še posebej če je malo padavin v maju in juniju, glavice ostanejo drobne, slabe ali brez strokov.
Zemljišče
Na revnih in nestrukturnih tleh daje česen zelo nizke pridelke. Zaradi tega ga je potrebno gojiti na rodovitnih, globokih in srednje težkih tleh. Ozimne sorte gojimo na srednje lahkih tleh, jare sorte na srednje težkih tleh. Na splošno ima česen raje nekoliko težja tla (boljši okus).
Kolobar
Česen pride na prvo ali drugo mesto v kolobarju. Najbolje uspeva za stročnicami, kapusnicami, pšenico in ječmenom.
Rastlinam iz iste družine, družine lilijevk, naj sledi najmanj 3–4 letni kolobar. Idealen kolobar bi bil 8–10 let.
Gnojenje
Za pridelek 10t je potreba po hranilih sledeča: 80kg N, 20kg P in 40kg K.
Pomembni so tudi mikroelementi: B, Mg - za belo barvo luskolistov ter S.
Primer dognojevanja:
- 1/3 pred sajenjem na zalogo,
- 1/3 v fazi 2 do 3 listov,
- 1/3 v fazi 4 do 6 listov.
Za proizvodnjo je potrebno izbrati zdrav semenski material, ki ga je potrebno zamenjati na 1–2 leti. Priporočamo izbiro semenskega materiala, ki je certificiran, da je brez virusov in brez prisotnosti ogorčic. Certifikat je modre barve in vedno pritrjen na originalno zaprto pakiranje.
Sajenje
Sadimo lahko ročno ali strojno. Ročno sajenje daje boljše rezultate. Količina sadilnega materiala je odvisna od debeline strokov in razdalje sajenja. V povprečju se količina sadilnega materiala giblje za jare sorte od 800 do 1.200 kg/ha, za ozimne sorte od 1.400–1.600 kg/ha.
Razredi sadilnega materiala:
A >7cm
B 5–6cm
C 4,5–5cm
D 3,5–4,5cm
| Razmak vrst | V vrsti | Št.storkov/ha | 2 gr | 3 gr | 4 gr | 5 gr |
| 50+30+30+30+50 | 10 | 185.000 | 517 | 855 | 1140 | 1425 |
| 50+25+25+25+25+25+50 | 10 | 333.000 | 666 | 999 | 1332 | 1665 |
| 40 | 10 | 250.000 | 500 | 750 | 1000 | 1250 |
Česen je občutljiv na pomanjkanje vlage.
Kritična obdobja so:
- prva dva tedna po sajenju (perioda koreninjenja in listanja),
- dva do tri tedne po vzniku (maja, v času intenzivne rasti listja),
- 45 dni po vzniku, ko prične s tvorbo strokov in pojavom cvetnega stebla (konec maja začetek junija).
Timing je ključen
Glavna okvirna obdobja za pridelavo česna (bolj natančna obdobja so odvisna od posamezne sorte):
- sajenje med septembrom in februarjem
- sveže pobiranje (mladi česen) aprila in maja
- pobiranje za sušenje od maja do avgusta
Najprej je potrebno pripraviti zemljo, v tem času poskrbimo za začetno gnojenje pred sajenjem.
Po sajenju moramo pred vznikom tretirati površine proti plevelu.
Ko česen naredi 2 lista moramo poskrbeti za dognojevanje in vlago (zalivanje).
Pri 4 do 5 listih moramo poskrbeti za mehansko ali kemično odstranjevanje plevela, za tem pa za končno gnojenje in dovolj vlage (zalivanje).
Po tem času moramo pri sortah s cvetnim steblom odstraniti le-to, čim prej ko ga opazimo in še vedno skrbimo za dovolj vlage.
Pobiranje je priporočljivo ko ima česen 3-4 ovojnice.
Priporočilo za pobiranje:
Česen pobiramo, ko je razmerje med težo glavice in nadzemnega dela 1,8.
Index zrelosti = teža glavice/teža zelenja (brez cvetnega stebla)
